Ugodno ogrevanje šele, ko uredite ovoj stavbe

Z energetskim svetovalcem Bojanom Žnidaršičem iz podjetja Vitra iz Cerknice smo se pogovarjali o ugodnem ogrevanju. Povedal nam je, kako izbrati sistem ogrevanja ob prenovi stare hiše ter kaj lahko naredimo, da z ogrevanjem privarčujemo, čeprav se ne bomo lotili celovite prenove stavbe.

  1. Ali lahko varčujemo pri ogrevanju, ne da bi popolnoma prenovili dom?

Seveda. Je pa smiselno vsako razmišljanje o ugodnem ogrevanju začeti z ovojem stavbe. Pasivna hiša porabi eno desetino energije v primerjavi z navadno hišo. Boljša kot je toplotna izolacija ovoja stavbe — fasada, streha, okna — manjšo porabo bo stavba imela. Brez prenove bomo dolgoročno več plačevali kot po prenovi, hkrati pa bolj onesnaževali okolje. Pomembno je omeniti, da moramo ločevati ogrevanje prostorov in ogrevanje sanitarne vode. Pri slednjem namreč ni mogoče varčevati —  kolikor oseba porabi, porabi.

  1. Raziskava energetske učinkovitosti v Sloveniji je leta 2017 pokazala, da prevladuje centralni način ogrevanja, kjer se toplota proizvaja na enem mestu za celotno stavbo, ki je povezana z radiatorji. Je to v primerjavi z daljinskim, lokalnim ali etažnim ogrevanjem najbolj učinkovito?

Vprašanje ne nudi enoznačnega odgovora. Pri ogrevanju moramo namreč računati na troje stroškov, tj. na enkratno investicijo, vsakoletno plačevanje energenta in na vzdrževanje sistema. Glede na to torej ocenjujemo, ali je ogrevanje ugodno oziroma učinkovito ali ne. Če primerjamo le plačevanje energenta, je daljinsko ogrevanje precej ugodno, enako velja za polena in sekance, je pa z njimi dosti več dela. Pri investiciji pa ločimo 4 dejavnike: ogrevalna naprava, razvod, ogrevala in regulacija. IR-paneli ali klimatska naprava vsega tega na primer ne potrebujejo, tako da so zato tudi v prednosti.

Ob razmisleku o ogrevanju upoštevajte specifičnosti vašega doma

  1. Kateri način centralnega ogrevanja je v primeru že narejenega razvoda najboljši?

Pri kotlih na polena se učinkovitost zelo poveča z vgradnjo hranilnika tople vode kot vmesnega člena, ki stane med 1.500 in 2.000 evri, investicija se zato zelo hitro povrne. Pri drugih načinih ogrevanja z obstoječim razvodom pa se ne da nič kaj spremeniti za večjo energetsko učinkovitost, ne da bi pri tem posegli po večji prenovi.

  1. Če bi morali izbrati en, po vašem mnenju najučinkovitejši način ogrevanja, katerega bi izbrali?

Pri ogrevalnih sistemih ločimo nizko- in visokotemperaturno gretje. Nizkotemperaturni sistemi, tj. talno, stensko in stropno gretje naj imajo prednost. Tudi pri toplozračnem ogrevanju s klimo ali IR-panelih je ogrevanje učinkovito, saj se regulator takoj prilagodi notranjim in zunanjim dobitkom toplote.

  1. Kdaj lahko rečemo, da je ogrevanje ugodno v določenih situacijah? Ali lahko za lažjo predstavo ocenite, kakšni so stroški učinkovitega ogrevanja na 100 kvadratnih metrov bivalnih površin v starejši, klasično grajeni in neobnovljeni hiši ter v pasivni hiši na enaki kvadraturi?

Učinkovitost merimo po tako imenovani lestvici “litrska hiša”. Liter nafte ima 10 kWh energije. Za lažjo predstavo — pasivna hiša je 1,5 L, nizkoenergijska hiša 3 L, samogradnja 10 L, hiša, stara 10 ali 15 let 15 L ... Primerjava med hišami je torej težko določljiva, saj je odvisno od razreda, učinkovitosti in energenta. Če določena hiša porabi 10 kWh, to znaša 1.000 € letno na 100 kvadratnih metrov. Če jo ogrevamo s toplotno črpalko, bo porabila 250 €. Stroški torej niso odvisni od starosti hiše  —  upoštevati je potrebno koeficient toplotne izolacije. Nižji kot je, manj je izgub, zato se manj pokuri.

Dober par — toplotna črpalka in rekuperacija

  1. Je ogrevanje s toplotno črpalko priporočljivo zgolj za nizkoenergijske domove ali tudi za starejše, visokotemperaturne ogrevalne sisteme?

Tudi starejše hiše lahko ogrevamo s toplotno črpalko. Dejstvo je, da bo poraba stanovanja v kWh enaka, razlika se pokaže pri izbiri cenejšega energenta. Vedno je potrebno premisliti, kaj se nam dolgoročno bolj izplača.

  1. Je v take domove brez velikih posegov sploh mogoče namestiti toplotno črpalko? Kdaj se vgradnja toplotne črpalke “izplača”? Kako mora biti nanjo pripravljen dom?

Govorimo o dobi vračanja investicije, kamor so vključeni stroški obratovanja, vzdrževanja in nakupa na daljši časovni rok. Odgovor na vprašanje, kako pripraviti dom na toplotno črpalko, ni enoznačen. Poznamo namreč več tipov črpalk, ki so si med seboj precej različne (zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda, zrak-zrak in geovrtina). Od izbire tipa črpalke so potem odvisna gradbena in instalacijska dela.

  1. Prezračevanje je lahko eden izmed pomembnejših dejavnikov pri porabi energije — kako pravilno zračiti prostore za optimalno učinkovitost in morebiti celo prihranek pri ogrevanju?

Zraku ne pripisujemo potrebne pozornosti, čeprav je za življenje najpomembnejši. Hiše prezračujemo predvsem zaradi odprave vlage. Prezračujemo lahko s prepihom skozi okna ali pa za to uporabimo prisilno prezračevanje z rekuperatorjem, ki to opravlja namesto nas. Slednje je učinkovitejše, saj se toplota — za razliko od zračenja skozi okna — vrača nazaj v prostor.

Pripravite dom pred zimo na ugodno ogrevanje

  1. Na kaj vse moramo biti pozorni pred ogrevalno sezono, ko pripravljamo grelna telesa na ugodno ogrevanje?

Očistimo kotle, dimnike, zamenjamo šobe, preverimo pritisk vode v ventilih (kar je priporočljivo preveriti tudi med letom), zaradi požarne varnosti očistimo kurilnico, pregledamo obtočne črpalke in preverimo, ali sistem kje pušča. Dobro je, da tudi med letom spremljamo porabo energije in si vse zapisujemo. Po izkušnjah nam že samo spremljanje (energetsko knjigovodstvo) prinaša do 10 odstotne prihranke, saj se porabe bolj zavedamo in postanemo varčnejši.

  1. Kaj pa tisti, ki se odločijo za dolgoročno potezo in popolnoma prenovijo svoj dom, da bi bil bolj energetsko učinkovit in bi imeli ugodno ogrevanje. Na kaj vse morajo biti pozorni?

Najprej premislimo o kakovosti življenja. Bistvo ni varčevanje, ampak učinkovita raba energije. Med viri, ki jih imamo na voljo, zato izberemo najbolj optimalnega. Razmišljamo o tem, ali bomo investirali v a) ovoj ali v b) ogrevalni sistem. Sicer sta oba med seboj povezana. Ko izboljšamo ovoj (okna, fasada …), se bodo hkrati znižali stroški ogrevanja. 

  1. Obnova fasade je eden izmed pomembnejših dejavnikov pri varčevanju z energijo. Kakšna debelina in vrsta zadostuje v našem klimatskem okolju za optimalen prihranek energije in ugodno ogrevanje?

Podatek, ki je veljal 10 let nazaj pri takratnih cenah materialov, je 26 centimetrov. 26 centimetrov debela fasada je bila najbolj učinkovita. Pri 27 centimetrih je bil strošek fasade večji in se s ceno nafte ne bi amortiziral. Danes, ko je izolacijski material cenejši, nafta pa približno enake cene, bi ta debelina, po ugibanju, ustrezala 30 centimetrom. V praksi pa svetujem za fasado starejše stavbe najmanj 20 centimetrov toplotne izolacije, za streho podstrešnega stanovanja pa 40 centimetrov.

Manjša poraba = ugodno ogrevanje

  1. Ali imate kakšen splošni nasvet, kako naj v gospodinjstvih ljudje ravnajo, da bodo pri ogrevanju maksimalno učinkoviti?

Ukrepov je veliko, naj naštejem le najcenejše: potrebno se je topleje obleči, starejša okna zatesnimo s silikonskimi tesnili, izoliramo roletne omarice, vzdržujemo ogrevalni sistem, … Hkrati bi dodal še tri nasvete za preprečevanje plesni: učinkovito prezračujmo skozi okna (3x na dan naredimo prepih, po 3 minutah pa okna zapremo), pozimi rože in sušenje oblačil ne sodijo v prostor, saj se po nepotrebnem nabira vlaga, pohištvo pa moramo za 5 centimetrov odmakniti od sten, tal in stropa ter tako omogočiti vertikalno cirkulacijo.