Prebivalci sveta: 8 milijard nas je! | E3

Prebivalci sveta: 8 milijard nas je!

29. 06. 2023

Prebivalci sveta: 8 milijard nas je!

Ljudje smo (precej neenakomerno) razporejeni po vseh celinah in državah, z različnimi kulturnimi ozadji ter načini življenja. Obstajajo pa nekatere skupne značilnosti, ki nas povezujejo. Ena od teh je naša odvisnost od električne energije. 

Električna energija je nepogrešljiva za osvetlitev naših domov, ogrevanje in hlajenje teh ter kuhanje hrane, ne nazadnje tudi za delo in zabavo. Pomembno je, da se zavedamo, da je električna energija dragocen vir, ki ga moramo uporabljati pametno in odgovorno.

Spoznajmo povprečno starost prebivalcev sveta

Povprečna starost prebivalcev sveta se je v zadnjih desetletjih povečala predvsem na račun izboljšanja zdravstvene oskrbe kot tudi splošnega napredka v družbi. Danes je povprečna starost prebivalcev sveta približno 30 let višja kot v začetku 20. stoletja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je bila povprečna pričakovana življenjska doba prebivalcev sveta leta 2021 približno 73 let.

Staranje prebivalstva je ena od najpomembnejših demografskih sprememb, ki se dogajajo po vsem svetu. Po podatkih OZN se bo do leta 2050 delež prebivalcev, starejših od 60 let, povečal z 12 na 22 %, kar predstavlja skokovit porast. Na drugi strani pa se bo delež mlajših od 15 let zmanjšal s 27 na 21 %. Trend staranja prebivalstva je značilen predvsem za razvite države, kjer je dostopnost do zdravstvenega varstva in izobraževanja večja. Zavedati pa se je treba, da ima staranje prebivalstva lahko velike posledice za socialno varnost, gospodarsko rast in okolje.

Tukaj je nekaj podatkov, ki prikazujejo, kako se je z leti povečevala pričakovana življenjska doba ljudi:

  • Leta 1900 je bila pričakovana življenjska doba pri rojstvu v svetovnem merilu približno 31 let.
  • V letu 1950 se je pričakovana življenjska doba pri rojstvu v svetovnem merilu povečala na približno 48 let.
  • Leta 2000 je bila pričakovana življenjska doba pri rojstvu v svetovnem merilu približno 67 let.
  • V letu 2020 pa je pričakovana življenjska doba pri rojstvu v svetovnem merilu znašala približno 73 let.

Najbolj naseljena območja na svetu so mestna območja

Začnimo z zanimivostjo. Ste vedeli, da je Antarktika edina celina na svetu, kjer ni niti stalnega prebivališča niti prebivalcev, zato sploh ni potrebe po električni energiji?

Skoraj polovica prebivalcev sveta živi na urbanih območjih. Najbolj naseljena mesta na svetu so Tokio, Delhi, Šanghaj, Mumbaj in Peking. Za te kraje so danes značilne neverjetne množice ljudi, ki se gibljejo po mestih in si prizadevajo za boljši način življenja. 

Hitra urbanizacija svet postavlja pred izzive, kot so slaba kakovost zraka, visoke cene stanovanj in pomanjkanje infrastrukture.

  • Po podatkih Organizacije združenih narodov (OZN) je leta 2018 že 55 % svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Do leta 2050 se pričakuje, da se bo ta delež povečal na 68 %.
  • V večini držav se je preseljevanje prebivalstva s podeželja v mesta povečevalo skozi več desetletij. Ta trend se je začel v Evropi in Severni Ameriki že v 19. stoletju, v Aziji in Afriki pa se je okrepil po drugi svetovni vojni.
  • V zadnjih desetletjih se je proces urbanizacije še pospešil. Na primer, v letu 1960 je bilo le 34 % prebivalstva v državah v razvoju naseljenih na urbanih območjih, do leta 2018 pa je ta delež narasel na 56 %.
  • Med državami obstajajo velike razlike pri stopnji urbanizacije. V nekaterih državah, kot so Singapur, Katar in Libanon, je urbanizacijska stopnja že več kot 90-%. V drugih državah, kot so Niger, Burundi in Čad, pa se manj kot 20 % prebivalstva naseljuje v mestih.

Preseljevanje prebivalstva s podeželja v mesta ima pomembne družbene in ekonomske posledice. Lahko vodi na primer do boljših možnosti za izobraževanje, zaposlovanje in dostop do zdravstvenih storitev, vendar lahko tudi povzroči neenakomerni razvoj, razvoj slumov in druge izzive, povezane z urbano revščino. 

Prebivalci sveta vsak dan porabimo velike količine električne energije

Poročilo Mednarodne energetske agencije (IEA) o svetovni porabi energije je pokazalo, da se njena poraba po svetu povečuje z naraščanjem števila prebivalstva in gospodarskim razvojem. Največji porabniki so Združene države Amerike, Kitajska in Evropska unija.

Pregled povečevanja porabe električne energije skozi zgodovino v nekaterih gospodarsko razvitih državah:

  • V Sloveniji je v obdobju od leta 1992 do 2007 raba električne energije rasla s povprečno letno stopnjo 3 %, v zadnjih šestih letih pa s stopnjo 3,9 %. Največ je k rasti prispevala ostala raba, ki porabi 19 % električne energije, sledijo predelovalne dejavnosti, ki so s 56 % največji porabnik električne energije, ter gospodinjstva, ki porabijo 23 % električne energije. Promet porabi 2 % električne energije (vir: Kazalci.arso.gov.si).
  • V Evropski uniji se je sicer poraba električne energije povečala od približno 1.700 teravatnih ur leta 1960 na skoraj 3.000 teravatnih ur leta 2019. To predstavlja približno 75-% povečanje v približno šestih desetletjih.
  • V Združenih državah Amerike se je poraba električne energije povečala od leta 1950, ko je znašala približno 500 milijard kilovatnih ur, na skoraj 4 bilijone kilovatnih ur leta 2019. To je skoraj 8-kratno povečanje v manj kot sedmih desetletjih.
  • Na Japonskem se je poraba električne energije povečala od približno 60 milijard kilovatnih ur leta 1960 na skoraj bilijon kilovatnih ur leta 2019. To je skoraj 17-kratno povečanje v manj kot sedmih desetletjih.
  • V Kanadi se je poraba električne energije povečala od približno 70 milijard kilovatnih ur leta 1960 na približno 700 milijard kilovatnih ur leta 2019. To je približno 10-kratno povečanje v približno šestih desetletjih.

ZDA danes kot največji porabnik električne energije na svetu porabijo več kot 3,9 milijarde megavatnih ur električne energije na leto. Sledi Kitajska s 3,6 milijarde megavatnih ur električne energije na leto. Tretja največja porabnica električne energije pa je Evropska unija, ki porabi približno 3,3 milijarde megavatnih ur letno. Sledijo Indija, Rusija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Brazilija in Iran. 

Cene električne energije za gospodinjstva se po svetu precej razlikujejo

Cene električne energije so sicer odvisne od različnih dejavnikov, kot so viri energije, davki, regulacija in gospodarske razmere v posamezni državi. 

Slovenija: 0,17 EUR/kWh (cena električne energije za gospodinjstva, vir: Stat.si)
Če ceno pretvorimo v USD po menjalniku na dan 20. aprila 2023, dobimo ceno 0,19 USD.

Lestvica držav za leto 2022 (vir: Statista.com)


 
Članek je bil prvotno objavljen v reviji E3 SVET.

Viri: 

Prijava na E-novice

Privolitve

Prosimo izberite, katere vrste obvestil želite prejemati.

E 3, d.o.o., Prvomajska ulica 21, 5000 Nova Gorica (kontakt DPO: dpo@e3.si) bo vaše osebne podatke na podlagi vašega soglasja in do preklica uporabil za namen pošiljanja naših ponudb in aktivnosti. Če se odločite, da vam pošiljamo vam prilagojene novice, bomo vaše podatke, ki jih pridobimo med našim sodelovanjem, uporabili za namen neposrednega trženja na podlagi profiliranja oz. segmentiranja. Od prejemanja se lahko kadarkoli odjavite preko povezave v prejetem e-sporočilu. Podrobneje si o obdelavi za ta namen lahko preberete v naši Politiki zasebnosti.

Mailchimp uporabljamo kot tržno platformo. S klikom na Naroči se strinjate, da bodo vaši osebni podatki preneseni v Mailchimp. Več o politiki zasebnosti Mailchimpa si preberite tukaj.