Nepogrešljive električne naprave

Električne naprave so nepogrešljive ne le v domačem okolju, ampak kot sestavni del sodobne družbe. Pomembne so za delovanje gospodarstva, zdravstvenih storitev, varnostnih služb, prometne signalizacije in še mnogo drugega.

Večina električnih naprav je v naših življenjih šele nekaj desetletij, vendar nam urejajo in lajšajo vsakdan. V največji meri pa njihovo vrednost prepoznamo tedaj, ko pomislimo nase in na svoj dom. Če bi naredili seznam vsakdanjih opravil in z njega črtali vse, za kar potrebujemo elektriko, bi hitro ugotovili, da je ravno zaradi nje naše življenje veliko bolj preprosto.

Kako so nastale električne naprave, kakšne so njihove prednosti in kako so se razvile skozi čas, vam predstavljamo v nadaljevanju!

Kako so se električne naprave spremenile skozi čas?

Hladilnik

Med električne naprave, ki so najbolj zaznamovale naša življenja, zagotovo sodi hladilnik, ki ga je v letu 1927 na ameriškem trgu predstavilo podjetje General Electric. Gospodinjstva so tedaj za osnovni model odštela približno 520 dolarjev, kar bi bilo danes nepredstavljivih 7000 dolarjev.

V letu 1930 se je hladilniku pridružila zamrzovalna skrinja, šele v letu 1950 pa se je zgodil tehnološki napredek, ki je prinesel avtomatizacijo zamrzovanja in odmrzovanja, kar je izboljšalo njegovo učinkovitost.

V 70. letih prejšnjega stoletja so se proizvajalci pričeli ukvajati z energetsko učinkovitostjo. Standarden hladilnik je tedaj na leto porabil okoli 2200 kWh. Od leta 2013 dalje pa običajen hladilnik porabi le pol toliko energije, kot jo je porabil po velikosti primerljiv model iz leta 1970. Poleg njegove učinkovitosti se je spremenil tudi videz, od robustnih škatlastih oblik do elegantnih modernejših dizajnov z visokim sijajem. Danes pa nam lahko nekatera podjetja hladilnik ustvarijo kar po meri.

Pralni stroj

Pralni stroj je skupaj s hladilnikom ena izmed najpogosteje uporabljenih gospodinjskih električnih naprav. Pred njegovim izumom smo se pri pranju perila zanašali na lastne roke ali javne pralnice. Prvi približek mehanskemu pralnemu stroju, ki ga je bilo treba še vedno ročno poganjati, pa je bil izumljen ob koncu 18. stoletja.

Avtomatski pralni stroji luči sveta niso ugledali vse do leta 1937. Ti so se sprva samodejno polnili z vodo ter poskrbeli za izpiranje in zaključno ožemanje v enem samem ciklu. Za razliko od prejšnjih modelov so imeli vgrajeno tudi programirano uro. Zaradi visoke cene si je tedaj le redkokatero gospodinjstvo lahko privoščilo, da so imeli pralni stroj doma.

Z leti je tehnologija še bolj napredovala, pralni stroji so dobili vgrajeno centrifugo in vnaprej programirane načine pranja. Od leta 1980 dalje pa so ključni element postale elektronske komponente, kot sta mikroprocesor in pomnilnik, zaradi česar pralni stroji med drugim porabljajo vse manj vode in elektrike.

Štedilnik

Čeprav je bil štedilnik izumljen za kuhanje, je bil nekoč namenjen tudi ogrevanju in osvetljavi prostora. V preteklosti so štedilniki delovali na les, zaradi česar so bili notranji prostori pogosto močno zadimljeni.

Prvi železni štedilniki z zaprtim ognjem so nastali okoli leta 1730, približno stoletje kasneje so jim sledili prvi štedilniki na premog. Ti so imeli vgrajeno ventilacijo, zaradi česar je bila izraba energije večja. Po izumu plinskega štedilnika v letu 1826 pa je tudi ta potreboval še skoraj stoletje, da je  zasedel svoje mesto v gospodinjstvih, ki so imela urejen dovod plina.

Čeprav so bili prvi električni štedilniki na voljo že konec 19. stoletja, ti niso postali popularni vse do zgodnjih 30-ih let prejšnjega stoletja. Največja izboljšava, ki so jo ponudili, so bile na novo izumljene grelne tuljave, ki jih najdemo tudi v grelnih ploščah. Danes so to funkcijo prevzele indukcijske kuhalne plošče, ki ne segrevajo štedilnika, temveč s pomočjo elektrike spreminjajo posode v grelna telesa.

Televizija

Prvi televizorji so nastali v letu 1927. Imeli so ogromno ohišje in majhen zaslon, po velikosti pa so se lahko primerjali s hladilniki. Ljudje so jih lahko kupili že za 55 do 75 dolarjev. Črno-bela vsebina je bila predvajana tako, da je televizor vrtel disk z luknjami v spirali in kopiral slike na zaslon.

Z leti je televizor postajal manjši, zaslon večji, resolucija slike in zvok pa sta bila vedno boljša. V sredini 20. stoletja je bila izumljena barvna televizija, ki je hitro osvojila svet. Od leta 1946, ko je bilo prodanih zgolj 6000, do leta 1951, ko je bilo prodanih kar 12 milijonov televizij.

Konstantne tehnološke izboljšave so spreminjale zmogljivost televizije vse do danes, ko imamo v svojih domovih tanjše pametne televizije z ukrivljenim visoko resolucijskim zaslonom, ki se odzivajo na glasovne ukaze in povezujejo z internetom.

Osebni računalnik

Prvi programirani računalnik Z1 je izumil Konrad Zuse v letu 1936, vendar so bili njegovi prvi modeli uničeni med drugo svetovno vojno. V letih, ki so sledila, med 1940 in 1950, so bili računalniki večinoma razumljeni kot matematični roboti, namenjeni znanstvenemu raziskovanju.

Vse to se je spremenilo v 60. letih, ko je bil prodan prvi namizni računalnik za osebno rabo. Programma 1 je tehtal skoraj 30 kilogramov in imel vgrajen tiskalnik ter tipkovnico s 37 tipkami. Šele v 70. letih so na trg prišli Alto računalniki, prvi, ki so imeli miško, zaslon in tipkovnico. Zmogli so tiskati dokumente in pošiljati elektronsko pošto.

Največji preboj na področju osebnih računalnikov pa se je zgodil v 80. letih, ko je Bill Gates sklenil dogovor, da bo Microsoft napisal operacijski sistem za novi računalnik podjetja IBM. Avgusta 1981 so svetu predstavili IBM PC (personal computer, osebni računalnik), s katerim so zakovali tudi novo ljudsko ime za računalnike, ki je v rabi še danes.

V letu 1984 je igro popolnoma spremenil Applov Macintosh, ki je navduševal z miško in grafičnim uporabniškim vmesnikom. Tehtal je okoli 9 kilogramov, ljudje pa so morali zanj odšteti 2495 dolarjev. Šele ob koncu 90. let so računalniki vstopili v domove ljudi po svetu, z leti pa postajali vse bolj tehnološko naprednejši, z izumom svetovnega spleta pa tudi vse bolj priljubljeni.

Katere električne naprave so nepogrešljive za dom?

Vsak od nas ima na to vprašanje verjetno drugačen odgovor, odvisno od tega, kaj najbolj cenimo in kaj nam olajša vsakdan. Zagotovo bi med nepogrešljive električne naprave za dom umestili vse prej naštete.

Med električne naprave, na katere morda sprva ne bi pomislili, a so vendarle nadvse  uporabne sodijo tudi drugi mali gospodinjski aparati, kot je mikrovalovna pečica, električni mešalniki, električni grelnik za vodo in električna orodja. Ta olajšajo domača popravila in nam hkrati dajejo svobodo, da urejamo dom po svojem okusu, brez da se zanašamo samo na lastne roke ali najete mojstre.

Marsikdo bi na listo nepogrešljivih električnih naprav umestil tudi glasbene naprave, s katerimi v dom vnašamo živahnost in melodijo. Enako pomembne so tudi digitalne kamere, s katerimi ovekovečimo minljive trenutke in jih spremenimo v trajen spomin.

Kakšne so koristi električnih naprav?

Prihranek časa

Večina električnih naprav je ustvarjenih z namenom, da ljudem prihranijo čas. Pomivalni stroji tako skrbijo za umazano posodo, pralni stroj namesto nas prevzame pranje umazanega perila, medtem ko električni vrtalniki učinkovito pospešijo obešanje nove umetnine na domačo steno.

Priročnost

Mali gospodinjski aparati so priročni za vse tiste, ki veliko časa preživijo v kuhinji. Električni mešalnik, aparat za kuhanje kave, grelec vode — vsi so namenjeni temu, da naredijo kuhanje enostavnejše, hitrejše in priročnejše.

Enostavnost

Nekaj potegov z likalnikom in oblačila so pripravljena za pomemben sestanek. Ali pa kuhanje nad odprtim ognjem proti eleganci indukcijske kuhalne plošče? Večina električnih naprav je povsem enostavna za uporabo, prinašajo pa tudi preprosto boljše rezultate, kot če bi stvari opravljali brez njihove pomoči.

Tako velike kot so koristi električnih naprav, tako pomembno je tudi, da jih po preteku njihove življenjske dobe zavržemo na pravilen način. Odpadna električna oprema namreč ne sodi v zabojnik za preostale odpadke ali med kosovne odpadke, temveč v najbližji zbirni center.

Kako bi lahko danes živeli brez električnih naprav?

Odgovor je: veliko počasneje in veliko bolj kompleksno. Električne naprave nam dajejo svobodo, da se posvetimo rečem, ki so nam bolj pomembne, medtem ko še naprednejše pametne naprave delo opravijo že brez našega posredovanja. Če se zavedamo, kako zelo drugačno bi bilo življenje brez njihove pomoči, jih lahko resnično cenimo.

Ravno zato je pomembno, da v življenju izbiramo tiste reči, ki nam enostavno služijo najboljše in nam omogočajo, da se lahko nanje vedno zanesemo. Zagotovo drži, da je brez elektrike mogoče živeti, a je z njo veliko bolj preprosto.